Ali Bog resnično obstaja?
Ali Bog resnično obstaja? Ta članek vam ponuja šest iskrenih razlogov, ki dokazujejo obstoj Boga.
Avtor: Marilyn Adamson
Si tudi vi kdaj želite, da bi vam vsaj enkrat v življenju nekdo predstavil dokaze, da Bog resnično obstaja? Brez ovinkarjenja in brez stavkov, kot je : »Le verjeti morate.« V naslednjih vrsticah vam bi rada naštela nekaj pristnih dokazov, ki se navezujejo na obstoj Boga.
A najprej premislite o tem: če nekdo že od začetka zavrača vsako možnost, da Bog res obstaja, potem lahko vsak dokaz razume kot nespameten ali pa ga odkloni kot protirazumnega. Takšen človek je podoben nekomu, ki noče verjeti, da je človek že hodil po luni, pa čeprav mu predstavimo veliko dokazov za to. Lahko mu pokažemo slike astronavtov, kako hodijo po luni, intervjuje s temi astronavti, kamenje z lune … Vsako dokazovanje je zaman, saj se je ta oseba v sebi že zatrdno odločila, da človek pač ne more hoditi po luni.
V Svetem pismu piše, da so tudi ljudje, ki so videli dovolj dokazov o resničnem obstoju Boga, globoko v sebi resnico o Bogu zatrli.1 Tistim pa, ki imajo srce odprto za resnico in želijo vedeti, če Bog obstaja ali ne, Sveto pismo sporoča: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«2 Zato vam polagam na srce, da se pred preiskavo dokazov o obstanku Boga vprašate naslednje: »Bi si resnično želel spoznati Boga, če bi On zares obstajal?« Če ste odgovorili pritrdilno, lahko skupaj pregledamo nekaj razlogov…
1. Ali Bog resnično obstaja? Zapletenost našega planeta očitno kaže na preudarnega Stvarnika, ki ni vesoljni svet le ustvaril, temveč ga tudi danes ohranja pri življenju.
Lahko bi našteli mnogo primerov, ki govorijo o Božjem načrtu, a verjetno jih večina ne bi imela želenega učinka, zato jih bomo našteli le nekaj:
Zemlja ... Velikost Zemlje je popolna. Njena velikost in gravitacija, ki natančno ustreza tej velikosti, je zgrajena iz tenke plasti dušika in kisika, ta pa se razteza približno na višini 80 km okoli celotne zemeljske površine. Na planetu Merkur, ki je manjši od zemlje, atmosfera ni mogoča. Prav tako ni mogoča na planetu, ki je večji (kot na primer Jupiter) saj bi bilo prisotnega preveč prostega vodika.3 Zemlja je med vsemi nam znanimi planeti edina, ki ima pravo razmerje med plini, da lahko podpira življenje rastlin, živali in ljudi.
Ravno prava oddaljenost od sonca … Pomislite na temperaturno nihanje med -35 do 50 stopinj Celzija. Če bi bila zemlja bolj oddaljena od sonca, bi vse živo pomrznilo, če pa bi bila bližje, bi zgoreli. Pravzaprav bi že najmanjša razlika v legi našega planeta onemogočila življenje na njem. Zemlja ohranja to svojo popolno oddaljenost, kljub temu da se okoli sonca vrti s približno 108000 km/h. Poleg tega pa se vrti tudi okoli svoje osi in tako spreminja toplo in mrzlo ozračje vsak dan posebej.
Tudi oddaljenost in velikost lune je ravno popolna, da ohranja pravšnjo gravitacijsko silo. Luna ustvarja zelo pomembne plime in oseke oceanov, ki poskrbijo za to, da voda ne miruje, a jo kljub temu zadržuje, da se ne izlije na kontinente.4
Voda ... Čeprav je voda brezbarvna tekočina, brez vonja in okusa, nobeno živo bitje ne more preživeti brez nje. Voda je glavna sestavina tako rastlin, živali, kot tudi nas ljudi (približno dve tretjini človeškega telesa sestavlja voda). Pa si poglejmo, zakaj in kako so lastnosti te tekočine tako primerne za življenje:
Voda ima zelo velik razpon med točko vrelišča in točko zmrzovanja. Voda v našem telesu nam tako omogoča, da telo kljub nihanju med visokimi in nizkimi temperaturami ozračja vedno ohranja 36 stopinj Celzija.
Voda je univerzalno topilo, kar pomeni, da lahko na tisoče kemikalij, mineralov in proteinov z vodo potuje po našem telesu in se na koncu usidra tudi v najmanjše krvne žile.
Voda je lahko bodisi baza, bodisi kislina; tako našemu telesu omogoča, da lahko hrano, zdravila ali minerale vsrka vase in jih uporabi, brez da bi pri tem spremenila sestavo omenjenih snovi.5
Voda ima svojevrstno površinsko napetost in lahko zato v rastlinah potuje proti sili gravitacije ter tako ponese hranljive snovi tudi do vrha najvišjih dreves.
Proces zamrzovanja vode se začne na vrhu, kar pomeni, da led plava na vodi, to pa ribam omogoča, da v vodi preživijo tudi pozimi.
V obliki morij in jezer voda pokriva okoli tri četrtine zemeljske površine in 97 procentov te vode se nahaja v oceanih. Na Zemlji poteka zanimiv proces po katerem se morska voda loči od soli, čista voda, ki nastane s tem postopkom, pa se razporedi po površini celotnega sveta. Ob izhlapevanju se morska voda loči od soli in dvigne v zrak, kjer tvori oblake. Te nove tvorbe veter zlahka razpiha okoli sveta in tako omogoči vodo rastlinam, živalim in ljudem. Življenje na našem planetu je torej popolnoma odvisno od procesa očiščevanja in oskrbovanja – sistem recikliranja in ponovne uporabe vode.6
Človeški možgani ... lahko hkrati obdelujejo neverjetne količine informacij. Istočasno morajo spremljati vse barve, ki jih zaznavajo naše oči, temperaturo zraka, ki nas obdaja, silo, s katero naša stopala pritiskajo na tla, vsak zvok okoli nas, suh občutek v ustih in celo zgradbo tipk na vaši tipkovnici. V istem trenutku, ko možgani shranjujejo in obdelujejo vse naše misli, čustva ter spomine, morajo obenem nadzorovati tudi vse funkcije našega telesa, kot so proces dihanja, premikanje očesnih vek, lakota in krčenje mišic v rokah ter nogah.
Človeški možgani prejmejo in razpošljejo več kot milijon sporočil na sekund.7 Možgani morajo določiti tudi pomembnost podatkov, ki jih prejmejo, in odstraniti tiste, ki nimajo velikega pomena za naše delovanje. Ta proces precejanja informacij nam omogoča normalno osredotočanje in posledično tudi učinkovito delovanje. Možgani delujejo na drugačnem nivoju kot ostali organi v našem telesu – imajo namreč svojo inteligenco: nadarjenost za umske dejavnost, lahko tvorijo čustva, lahko sanjajo in načrtujejo, lahko ukrepajo in se povežejo z ostalimi ljudmi.
Oko … lahko prepozna sedem milijonov barvnih odtenkov, ima avtomatski način osredotočanja in lahko prejme poldrugi milijon sporočil – hkrati.8 Evolucija se osredotoča na mutacije ter spremembe v že obstoječih organizmih, ne uspe pa ji pojasniti začetnega porekla očesa ali možganov – razvoj živih organizmov in neživih snovi.
2. Ali Bog resnično obstaja? Vesolje se je moralo nekako začeti – kdo je sprožil ta nastanek?
Znanstveniki so prepričani, da se je celo vesolje začelo z velikansko eksplozijo prostora in snovi, ki jo imenujemo veliki pok ali prapok. To naj bi bil edinstven začetek vsega, kar obstaja: začetek vesolja, univerzuma in celo samega časa.
Astrofizik Robert Jastrow, ki je samega sebe opisal kot agnostika, je dejal: »Seme vsega, kar se je zgodilo v vesoljnem svetu, je bilo posajeno v ta prvi trenutek; vsak začetek, vsak planet in vsako živo bitje v vesolju je nastalo le kot posledica dogodkov, ki so se začeli odvijati v trenutku veličastne eksplozije … Vesoljni svet je zablestel v svoji eksistenci in mi nikakor ne moremo ugotoviti, kako se je to začelo. Kaj vse je do tega privedlo.«9
Steven Weinber, fizik in Nobelov nagrajenec trdi, da je moralo imeti v trenutku eksplozije »vesolje okoli sto tisoč milijonov stopinj Celzija … in napolnjevala ga je svetloba.«10
Vesolje torej ni obstajalo od vekomaj, temveč je imelo svoj začetek … Kaj je sprožilo ta začetek? Znanstveniki nam ne znajo pojasniti, kaj je pripeljalo do nenadne eksplozije snovi in svetlobe.
3. Ali Bog resnično obstaja? Vesoljni svet deluje v skladu z nespremenljivimi zakoni narave. Zakaj?
Čeprav je velik del našega življenja popolnoma nepredvidljiv, obstaja veliko stvari, v katere lahko iz dneva v dan zaupamo, da se ne bodo spremenile: gravitacija ostaja konstantna, vroča skodelica kave, ki smo jo pustili na pultu, se bo zagotovo shladila, zemlja naredi krog okoli svoje osi v štiriindvajsetih urah in svetlobna hitrost se ne spreminja – ne na našem svetu, ne na galaksijah, ki so močno oddaljene od nas.
Kako je možno, da se nekateri zakoni narave nikoli ne spremenijo? Zakaj je vesolje tako urejeno in zanesljivo?
»Največji znanstveniki niso mogli razumeti, kako je to mogoče. Vesolje nima nobene logične potrebe, ki bi jo prisilila v to, da izpolnjuje svoje zakone – kaj šele matematične zakone. Ravno iz tega zavedanja, da vesolje ni primorano delovati v skladu s pravili, izhaja naša zbeganost in začudenje. Lažje si predstavljamo vesolje, v katerem se okoliščine nepričakovano spreminjajo iz trenutka v trenutek, ali celo vesolje, v katerem snovi brez vzroka nastajajo in izginjajo.«11
Richard Feynman, dobitnik Nobelove nagrade na področju kvantne elektrodinamike, pravi: »Zakaj je narava tako matematična, nam še vedno ni znano… Že samo dejstvo, da sploh obstajajo naravni zakoni, je nekakšen čudež.«12
4. Ali Bog resnično obstaja? Koda DNA informira in programira delovanje celice.
Vsako poučevanje, izobraževanje in urjenje ima svoj namen in če nekdo napiše navodila za uporabo, to naredi s posebnim razlogom. Ali ste vedeli, da obstaja v vsaki celici našega telesa natančno določena koda, ki ima svoja navodila in deluje na podoben način kot manjši računalniški program? Verjetno veste, da je računalniški program sestavljen iz enic in ničel, npr. 110010101011000, in da je funkcija programa povsem odvisna od zaporedja teh dveh številk. Tudi naš DNK deluje na zelo podoben način. Sestavljen je iz štirih različnih nukleotidov, katerih imena skrajšano zapišemo s črkami A, T, G in C. Ti štirje nukleotidi so v človeškem telesu razporejeni približno tako: CGTGTGACTCGCTCCTGAT in tako naprej. Vsaka celica v našem telesu vsebuje tri bilijone takšnih znakov!
Prav tako kot lahko vi upravljate s telefonom in nastavite različna zvonjenja za različne priložnosti, tudi DNK upravlja s celico. DNK je program, sestavljen iz treh bilijonov črk, ki celici narekuje naj deluje na takšen ali drugačen način. Pravzaprav je to popoln priročnik za uporabo.13
Kako lahko obstaja nekaj tako osupljivega? Morda bi bilo bolje, če bi se vprašali, kako je lahko ta informacijski program pristal v vsaki celici našega telesa? To niso zgolj kemikalije. To so nukleotidi, ki dajejo telesu zelo jasno določene napotke, kako mora delovati in v katero smer se mora razvijati.
Kljub vsem biološkim raziskavam in študijem narave znanstveniki še vedno ne znajo pojasniti, kako lahko v naših celicah obstajajo informacijski programi. Tako zapleten sistem informacij in navodil ne more obstajati nikjer na svetu, če ga ni nihče sestavil.
5. Ali bog resnično obstaja? Bog nam nenehno sledi in zato smo lahko prepričani, da obstaja. Neprestano nas išče in nas spodbuja, naj se vrnemo k njemu.
Sama sem bila včasih ateistka in prav tako kot večino ateistov je tudi mene motilo dejstvo, da veliko ljudi verjame v Boga. Zakaj torej ateisti porabimo toliko energije in časa in posvečamo toliko svoje pozornosti nečemu, za kar smo prepričani, da sploh ne obstaja?! Kaj nas privede do takšnega početja? Ko sem bila tudi sama še ateistka, sem veliko svojega časa namenila skrbi za uboge ljudi, ki živijo v tako veliki zablodi … Hotela sem jim pomagati doumeti, da je njihovo upanje zgrajeno na zelo nestabilnem temelju. Če pa sem iskrena, moram priznati, da sem imela še en dodaten motiv. Ko sem namreč poskušala izpodbiti vero kristjanom, me je predvsem zanimalo, če lahko oni mene prepričajo v nasprotno. Hotela sem se osvoboditi vprašanja o obstoju Boga. Če bi mi torej dokončno uspelo vernikom dokazati, da Bog ne obstaja, potem bi lahko dala to vprašanje na stranski tir in tako zaživela svobodno življenje.
Nisem se zavedala, da me vprašanje o obstoju Boga tako zelo obremenjuje zato, ker me Bog sam spodbuja k razmišljanju o njem. Sčasoma sem ugotovila, da si Bog želi našega spoznanja in da nas je ustvaril prav s tem namenom, da bi ga spoznali. Povsod okoli nas je postavil dokaze o svoji eksistenci in v nas vzbudil željo po jasnih in nedvoumnih odgovorih. Počutila sem se, kakor da ne morem pobegniti ali se skriti pred tem vprašanjem, in ko sem nekega dne končno priznala, da Bog resnično obstaja, sem tako začela svojo molitev: »V redu! Zmagal si …« Zato sem prepričana, da se ateisti toliko obremenjujejo s tistimi, ki verujejo v Boga ravno zato, ker jih hoče Bog pripeljati do pravega odgovora.
Lahko ste prepričani, da nisem edini primer človeka, ki bi izkusil takšne ali podobne reči. Malcolm Muggeridge, socialist in filozofski avtor, je zapisal: »Imel sem občutek, kakor da me nekdo poleg mojih nenehnih vprašanj zasleduje.« Tudi pisatelj C. S. Lewis je rekel: »… noč za nočjo sem vsakič, ko se je moja misel za trenutek osvobodila bremena dela, občutil stalno in nepopustljivo približevanje njega, katerega poznanstvo sem z iskreno gorečnostjo odklanjal. Ko sem se končno vdal in priznal, da je Bog resnično Bog, sem pokleknil in molil: verjetno sem bil tisto noč najbolj potrt in nejevoljen spreobrnjenec v celi Angliji.«
Lewis je kot posledico svoje spreobrnitve napisal knjigo: »Presenetila me je radost14.« Čeprav sem sama sebi končno priznala, da Bog resnično obstaja, vseeno nisem pričakovala nobenih posledic v svojem življenju; toda v naslednjih nekaj mesecih me je njegova ljubezen popolnoma osupnila.
6. Ali Bog resnično obstaja? Za razliko od ostalih je razodetje Boga v osebi Jezusa Kristusa najbolj jasna in točno določena slika razodevanja.
Zakaj Jezus? Če pregledate vse velike svetovne religije, lahko opazite, da so Buda, Mohamed, Konfucij in Mojzes vsi trdili, da so učitelji ali preroki svojega časa. Nihče izmed njih se ni nikoli poistovetil z Bogom. Nihče ni trdil, da je enak Bogu. Jezus pa je to naredil in ravno ta trditev krščanstvo ločuje od ostalih religij. Ko je Jezus stal pred ljudmi, jim je rekel stavek, ki bi danes zvenel približno tako: »Bog obstaja in vi ga trenutno gledate.« Za razliko od ostalih verskih učiteljev ni govoril o Bogu kot o nekom oddaljenem in nedosegljivem, temveč je govoril o edinstveni neločljivi povezanosti. Jezus je rekel, da je vsakdo, ki je videl njega, videl tudi Očeta ,in da vsakdo, ki veruje vanj, veruje tudi v Očeta.
Jezus je rekel: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.«15 Sebi je pripisoval lastnosti, ki veljajo zgolj za Boga: ljudem je odpuščal prestopke, jih osvobodil navad greha, nudil je življenje v izobilju in obljubljal večno posmrtno življenje v nebesih. Za razliko od ostalih verskih učiteljev, ki so ljudi opozarjali le na svoje besede, je Jezus ljudem govoril o sebi. On ni rekel: »sledite mojim besedam in našli boste resnico«, temveč je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.«16
S katerimi dokazi je Jezus podprl trditve o svoji božanskosti? Storil je reči, ki jih ne more storiti noben človek. Jezus je delal čudeže. Zdravil je ljudi: slepe, pohabljene, gluhe; nekaj ljudi je celo obudil od smrti. Imel je oblast nad predmeti: iz petih hlebov in dveh rib je naredil toliko hrane, da je z njo nasitil pet tisoč mož. Tudi narava mu je bila pokorna: hodil je po vodi, pomiril je strašen vihar itd. Ljudje so Jezusu sledili v velikem številu zato, ker je na čudežen način ustregel njihovim potrebam in jim pomagal. Jezus je rekel: »Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih.«17
Jezus Kristus je Boga prikazal kot usmiljenega, ljubečega Boga; Boga, ki se zaveda našega samoljubja in naših pomanjkljivosti, toda vseeno želi z nami živeti v osebnem odnosu. Jezus nam je razodel, da čeprav Bog pozna našo grešnost, zaradi katere si ljudje zaslužimo duhovno ločenost od Boga, je prevladala njegova ljubezen do nas in zato se je odločil za drugačen načrt. Bog sam je prevzel človeško podobo in sprejel kazen za naše grehe. Vam to zveni nemogoče? Morda res, toda prepričana sem, da obstaja na svetu veliko očetov, ki bi z veseljem prevzeli nase bolezen svojega otroka, če bi lahko tako rešili njegovo življenje. Sveto pismo pravi, da lahko ljubimo Boga zato, ker je najprej on nas ljubil.
Jezus je umrl namesto nas in nam tako omogočil popolno odpuščanje grehov. Od vseh religij sveta lahko edino v osebi Jezusa Kristusa vidimo, kako se Bog ljudem približa in nam zagotovi pot, po kateri lahko pridemo do njega in imamo z njim oseben odnos. Jezus je dokaz, da je Božje srce polno ljubezni, ki si želi naše bližine in zna poskrbeti za vse naše potrebe. Zaradi Jezusove smrti na križu in njegovega vstajenja nam lahko Bog sedaj ponuja novo življenje – lahko prejmemo popolno odpuščanje grehov in v srcu občutimo Božjo bližino, sprejetost in pristno ljubezen. On pravi: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.«18 Tako deluje Gospod.
Ali Bog resnično obstaja? Če želite resnično prejeti odgovor na to vprašanje, začnite raziskovati dokaze o Jezusu Kristusu. V Svetem pismu piše: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19
Čeprav bi nas lahko Bog prisilil, da verujemo vanj, tega ni naredil. Raje nas je obdal z dokazi o njegovem obstoju in nas pustil, da se svobodno odzovemo na njegov klic. Popolna oddaljenost zemlje od sonca, edinstvene kemične lastnosti vode, človeški možgani, DNK, veliko število ljudi, ki pričajo o osebnem odnosu z Bogom, želja po prepričanosti o Božjem obstoju, ki napolnjuje naše srce in misli, Božja želja po tem, da bi nas preko Jezusa Kristusa osebno spoznal. Če želite izvedeti še kaj več o Jezusu in potrebujete še dodaten dokaz o njegovem obstoju in božanskosti, vas vabimo, da si preberete članek: Onkraj slepega zaupanja.
Če želite začeti oseben odnos z Gospodom, lahko to naredite še ta trenutek.
To mora biti vaša osebna odločitev. Nikogar v nič ne silimo! Toda če želite prejeti Božje odpuščanje grehov in začeti oseben odnos z njim, lahko to naredite tako, da ga povabite v svoje življenje in ga prosite za očiščenje grehov. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.«20 Če ste prepričani v svojo odločitev, toda ne veste s katerimi besedami bi to storili, vam lahko pomaga naslednja molitev: »Jezus, hvala, ker si na križu umrl za moje grehe. Ti poznaš moje življenje in veš, da potrebujem odpuščanje. Prosim te, da mi odpustiš vse moje grehe in vstopiš v moje življenje. Rad bi te poznal na izpolnjen način. Pridi v moje življenje. Hvala, da si mi omogočil oseben odnos s teboj. Amen.«
Bog sprejema vašo odločitev za oseben odnos z njim kot nekaj stalnega. Jezus Kristus je o tistih, ki verujejo vanj, rekel naslednje: »Moje ovce poslušajo moj glas, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje, nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.«21
Torej Bog resnično obstaja? Če preučimo vse te dokaze, lahko mirne vesti zaključimo, da resnično obstaja ljubeči Bog, ki ga lahko ljudje spoznamo na intimen in oseben način. Če vas zanima še kaj več o Jezusovem božanstvu, o obstoju Boga ali pa imate kakšno drugo podobno vprašanje, vas vabimo, da nam pišete.
Pravkar sem povabil Jezusa v svoje življenje (nekaj dodatnih informacij …)
Nisem se še popolnoma odločil in vas prosim, da mi to ponudbo še dodatno objasnite …
(1) Rimljanom 1,19-21 (2) Jeremija 29,13-14 (3) R.E.D. Clark, Creation (London: Tyndale Press, 1946), str. 20 (4) The Wonders of God's Creation, Moody Institute of Science (Chicago, IL) (5) Ibid. (6) Ibid. (7) Ibid. (8) Hugh Davson, Physiology of the Eye, 5th ed (New York: McGraw Hill, 1991) (9) Robert Jastrow; "Message from Professor Robert Jastrow"; LeaderU.com; 2002. (10) Steven Weinberg; The First Three Minutes: A Modern View of the Origin of the Universe; (Basic Books,1988); str 5. (11) Dinesh D'Souza, What's So Great about Christianity; (Regnery Publishing, Inc, 2007, chapter 11). (12) Richard Feynman, The Meaning of It All: Thoughts of a Citizen-Scientist (New York: BasicBooks, 1998), 43. (13) Francis S. Collins, director of the Human Genome Project, and author of The Language of God, (Free Press, New York, NY), 2006 (14) C. S. Lewis: Surprised by Joy (15) Janez 8,12 (16) Janez 14,6 (17) Janez 14,11 (18) Jeremija 31,3 (19) Janez 3,16 (20) Razodetje 3,20 (21) Janez 10,27-29
