Spolnost in iskanje intimnosti

Kaj vse je potrebno, da lahko z nekom izkusimo resnično intimnost? Kaj je ljubezen? Kaj je intimnost?

Avtor: Dick Purnell

Dr. Henry Brandt je za revijo Collegiate Challenge zapisal, da obstaja nekakšen sindrom ali vzorec pri skoraj vseh parih, ki pridejo k njemu po pomoč. Večina jih namreč pravi: »Sprva je bila spolnost nekaj vznemirljivega, toda kmalu sem se začel počutiti nenavadno: čustva, ki sem jih čutil do svoje partnerke, so postala nenavadna. Začela sva se prepirati, na koncu pa sva se razšla. Sedaj sva velika sovražnika.«

Ta sindrom sem poimenoval sindrom naslednjega jutra – govorim namreč o tem, ko se nekega jutra zbudimo in ugotovimo, da v vezi ni intimnosti. Spolni odnosi nas ne zadovoljijo več in spoznamo, da si takšnega odnosa nismo želeli, saj smo se osredotočali le na iskanje lastnega zadovoljstva. Začnemo se zavedati, da veze ne morejo nemudoma preplaviti osnovne prvine pristne ljubezni in intimnosti, zato se znajdemo v negotovem iskanju harmonije.

Življenje vsakega človeka je sestavljeno iz petih osnovnih prvin: fizične, čustvene, miselne, socialne in duhovne. Vsi ti elementi, ki tvorijo naše življenje, so narejeni tako, da skupaj delujejo v harmoniji. A ko ljudje iščemo to harmonijo v intimnosti, si jo želimo najti že danes ali celo včeraj in tu nastane problem: hrepenimo po »takojšnjem« zadoščenju in ko naša potreba po intimnosti ni potešena, iščemo »takojšnjo« rešitev. Toda kje to rešitev iščemo? V fizičnem, čustvenem, miselnem, socialnem ali duhovnem delu življenja? V fizičnem. To pa zato, ker je lažje biti z nekom intimen na fizičnem področju, kot pa na kateremkoli drugem. Vsi vemo, da se lahko z nekom fizično zbližamo že v roku ene ure ali celo v nekaj minutah – vse je odvisno od potrebe. A kaj kmalu spoznamo, da je spolnost le začasna rešitev za našo notranjo praznino in da obstaja v nas veliko globlja potreba po intimnosti, ki jo moramo zapolniti na drugačen način.

Čez nekaj časa tisto vznemirjenje izgine in takrat ugotovimo, da spolnost z vsakim nadaljnjim ljubljenjem izgubi nekaj prvotnega čara. V takšnih situacijah si ljudje navadno rečemo: »Saj sva zaljubljena, močno zaljubljena.« Toda na koncu vseeno ostanemo popolnoma prazni in nezadovoljeni. Počutimo se krive. Po vseh študentskih domovih v Ameriki srečujem fante in dekleta, ki vztrajno iščejo intimnost tako, da skačejo iz veze v vezo. Mislijo si: »Tokrat sem odločen. Naslednja veza bo trajala večno.«

Sam sem prepričan, da skoraj nihče noče od veze le spolnosti, temveč vsi iščemo intimnost.

Kaj je intimnost?

Dandanes se beseda intimnost čedalje več uporablja v zvezi s spolnostjo. Toda intimnost je mnogo več kot le to. Intimnost povezuje v harmonijo vsa področja našega življenja. Tu nimam v mislih le fizičnega področja, temveč tudi socialno, čustveno, miselno in duhovno. V resnici je intimnost popolna delitev življenja in prepričan sem, da je vsak izmed nas že kdaj občutil željo po bližini in enosti; vsakdo kdaj hrepeni po tem, da bi lahko z nekom delil svoje življenje.

Marshall Hodge je v svoji knjigi Vaš strah pred ljubeznijo zapisal: »Vsi hrepenimo po izražanju ljubezni, bližine in nežnosti. Toda ko ta ključni trenutek končno nastopi, se prepogosto umaknemo. Bojimo se bližine. Bojimo se ljubezni.« Nekaj strani kasneje zapiše tudi: »Bolj ko se nekomu približamo, bolj se povečuje možnost, da bomo nekega dne občutili bolečino.« Ravno ta strah pred bolečino nam zelo pogosto preprečuje, da bi v življenju našli pravo intimnost.

Nekega dne, ko sem končal svoje predavanje na univerzi v južnem Illinoisu, je do mene pristopila mlada dama in mi rekla: »Rada bi govorila z vami in vam zaupala svoje težave z moškimi.« Skupaj sva sedla za mizo in takrat je začela govoriti o svojih težavah. Kmalu po začetku najinega pogovora je dejala: »Sedaj se trudim živeti tako, da me ne bo mogel nihče več prizadeti.« Odgovoril sem ji: »Torej ste se odločili, da ne boste več nikoli ljubili.« Mislila je, da sem jo narobe razumel, zato je nadaljevala: »Ne, nisem tako mislila. Hotela sem le povedati, da v svojem življenju nočem več bolečine.« »Potem sem vas prav razumel; živeti hočete življenje brez ljubezni.« Moramo se zavedati, da »ljubezen brez bolečine« ne obstaja. Bolj ko se nekomu približamo, bolj se povečuje možnost, da bomo nekega dne občutili bolečino.

Skoraj brez zadržkov bi lahko dejal, da ste tudi vi (prav tako kot ostalih 100 odstotkov ljudi) že kdaj izkusili bolečino v odnosu. Vprašanje je le, kako se s to bolečino spopademo? Ljudje se pogosto trudimo, da bi bolečino nekako prikrili, in zato dajemo ljudem »dvojne znake« kot na primer: »Rad bi se zbližal s teboj. Želim si ljubiti in biti ljubljen … A počakaj trenutek. Nekoč sem že občutil bolečino in zato se nočem več poglabljati v takšne teme. Nič več nočem slišati o ljubezni.« Okoli srca začnemo graditi zid. Mislimo namreč, da nas bo ta zid varoval pred vsiljivci, ki se nam hočejo približati in nas prizadeti. Toda če zapremo vrata srca in ne spustimo nikogar več noter, potem tudi sami sebe zapremo vase; kot rezultat takšnega življenja pa se v naše srce naseli osamljenost, ki nam popolnoma onemogoči, da bi še kdaj resnično ljubili in izkusili pristno intimnost.

Kaj je ljubezen?

Ljubezen je več kot le čustvo in veliko več kot le dober občutek. Toda današnji družbi je uspelo izničiti vse, kar je Bog povedal o ljubezni, spolnosti in intimnosti ter to spremeniti v gola čustva in občutke. Bog pa nam je v Svetem pismu (bolj natančno v trinajstem poglavju Prvega pisma Korinčanom) zelo nazorno prikazal, kakšna je ljubezen. Če hočemo dobro razumeti, kakšna naj bi bila ljubezen, moramo na poseben način preučiti štiri vrstice tega poglavja (1 Korinčanom 13,4-7). Pomislite kako lahko bi ljudje izpolnili potrebe svojega partnerja, če bi se ljubili na takšen način, kot nam ga je opisal Gospod? Kako bi se počutili:

Če bi se vaš partner odzival na vaše potrebe potrpežljivo, dobrotljivo in brez nevoščljivosti?
Če se ne bi ponašal in napihoval?
Če vaš partner ne bi bil brezobziren, ne bi iskal svojega in se ne bi dal razdražiti?
Če vaš partner ne bi iskal hudega?
Če bi se vaš partner odpovedal krivici in vam govoril resnico?
Če bi oseba, ki vas ljubi, vse prenesla, verovala, vse upala in vse prestala?

S temi besedami Bog opiše ljubezen, ki ko je imel v mislih, ko je ustvaril moža in ženo. Takšna ljubezen je osredotočena na potrebe partnerja in ne na iskanje svojih užitkov; ljubezen je dajanje in ne prejemanje. Toda ravno tu nastopi težava – kdo je sposoben živeti po takšnih načelih?

Če pa želimo ljudje v svojem življenju živeti takšno ljubezen, moramo najprej okusiti in spoznati, kako velika je Gospodova ljubezen; kajti če sami nismo izkusili tako čiste ljubezni, je tudi svojemu partnerju ne bomo zmožni izkazovati. Ljubezen, ki jo Bog goji do nas, kljub temu da pozna vsak delček našega življenja, je namreč popolna.

Lahko smo prepričani, da se ta ljubezen ne bo nikoli spremenila, saj nam Bog v Svetem pismu sporoča: »Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto.«¹

Bog nas tako močno ljubi, da je dopustil križanje (to je starodavna oblika usmrtitve) svojega edinorojenega Sina, da bi lahko dosegli odpuščanje in popolno očiščenje. V Svetem pismu piše: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«² Toda to pravo ljubezen lahko izkusimo šele takrat, ko se obrnemo k njemu, sprejmemo njegovo ponudbo in ga prosimo odpuščanja.

Janez nas v svojem prvem pismu uči: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.«³ Tako smo lahko prepričani, da Bog ne bo le odpustil naših grehov, temveč jih bo popolnoma pozabil in nas očistil.

Človeška razmerja in zveze se pogosto končajo, ko pride v življenju do večjega preobrata, kot je na primer smrtna nesreča ali izguba premoženja. Toda Božja ljubezen se nikoli ne konča. On nas vedno ljubi, saj njegova ljubezen ne temelji na našem fizičnem izgledu ali položaju v družbi.

Kot ste lahko videli v prejšnjih poglavjih, se Božji pogled na ljubezen kar močno razlikuje od tistega, ki nam ga hoče vsiliti današnja družba. Poskusite si le predstavljati kako bi bilo živeti v odnosu, ki je zgrajen na takšni ljubezni. Bog pa nam to ljubezen in odpuščanje ponuja zastonj. To je njegov dar vsakemu človeku posebej. Če ta dar zavržemo, smo si sami izbrali pot, ki je ločena od smisla, resnične intimnosti in prave izpolnjenosti življenja.

Odgovor

Bog nam v svoji ljubezni ponuja vse odgovore in vse, kar moramo narediti, je to, da se v veri odzovemo na njegovo povabilo in se mu popolnoma predamo. Sveto pismo pravi: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«⁴ Bog je res poslal svojega edinorojenega Sina, da umre za naše grehe, toda njegova življenjska zgodba se ne konča s smrtjo. Tri dni kasneje je Jezus vstal od mrtvih in nam še danes kot živi Bog ponuja svojo ljubezen in prijateljstvo. Šele ko boste Jezusa sprejeli v svoje srce, boste lahko v polnosti doumeli, kako neverjetne spremembe lahko naredi v vašem življenju in v vašem odnosu s partnerjem.

V Svetem pismu piše: »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.«⁵ Bog si ne želi, da bi se naše življenje končalo s smrtjo, temveč da bi se nadaljevalo v večnost, če pa se odločimo in zavrnemo njegovo ponudbo, potem smo se sami obsodili na smrt in večno ločenost od Boga.

Naše življenje lahko dobi pravi smisel samo, če povabimo Jezusa Kristusa v svoje srce, ga sprejmemo kot našega Gospoda in položimo svoje zaupanje vanj. Preko vere v Boga si namreč zagotovimo tudi njegovo odpuščanje. Nič več se nam ne bo treba skrivati in tavati, saj je On vedno z nami. V njem lahko najdemo svoj mir. Ko položimo svojo vero in zaupanje v Gospoda, vstopi v naše življenje in nas napolni s svojo ljubeznijo – njegova moč odpuščanja nas očisti vseh naših grehov, očisti našo sleherno sebičnost, reši naše najgloblje težave in prevzame nase vse napore, ki smo jih morali prestati in ki nas še čakajo.

Izpopolnjena intimnost

Celotno Sveto pismo nam sporoča, kakšen načrt ima Gospod glede naše spolnosti. Bog je namenil spolnost za zakon in ne izven njega. To pa nikakor ne zato, ker bi želel, da ljudje trpimo, temveč zato, ker je hotel naša srca obvarovati. Bog si želi, da bi lahko v nas ustvaril trden temelj, ki bi ga lahko ponesli s seboj v zakon in na njem gradili varno intimnost, polno Božje ljubezni in modrosti.

Jezus dan za dnem polni naše življenje z novo ljubeznijo in novo močjo, če le položimo svoje zaupanje vanj. V tem lahko najdemo dovršeno intimnost, ki smo jo tako dolgo iskali. Bog nas napolnjuje z ljubeznijo, ki se nikoli ne konča in tudi z leti ne umre; če postavimo Jezusa v središče našega odnosa, lahko njegova ljubezen združi dva človeka na način, ki si ga niti predstavljati ne moremo. Tudi pred poroko, ko odnos še raste – ne le duhovno, temveč tudi družbeno, duševno in čustveno – je lahko veza polna zaupanja, skrbnosti ter vznemirljive in izpopolnjene intimnosti. Ko pa odnos doseže višek v poroki, lahko spolnost le pomaga graditi prihodnost na že prej postavljenem temelju.

Če želite, lahko v veri povabite Boga v svoje srce še ta trenutek. To naredite tako, da se iskreno pogovorite z Gospodom – pogovor z Bogom se imenuje molitev. Bog pozna vaše srce in zato ni tako pomembno, kaj govorite, temveč to, kar nosite srcu. Morda pa vam lahko pomaga naslednja molitev: »Gospod Jezus. Potrebujem te! Hvala, ker si na križu umrl za moje grehe. Odpiram ti vrata svojega življenja in te sprejemam kot svojega Odrešenika in Gospoda. Hvala, ker si mi odpustil grehe in mi dal večno življenje. Prevzemi nadzor nad mojim življenjem in naredi iz mene takšnega človeka, kakršnega si me Ti želiš.«

Ali ta molitev izraža želje vašega srca? Če je odgovor pritrdilen, jo molite zdaj in položite svoje zaupanje v Kristusa, On pa bo vstopil v vaše življenje, tako kot je obljubil. Tako boste začeli graditi na odnosu z Gospodom, ta odnos pa bo postajal vse bolj intimen, skupaj z vašim poznavanjem Boga in njegove Besede. Z Gospodom v središču življenja boste spoznali popolnoma nove duhovne razsežnosti, ki bodo prinesle harmonijo in dovršitev v vaš sleherni odnos.

Pravkar sem povabil Jezusa v svoje življenje (nekaj dodatnih informacij …)

Nisem se še popolnoma odločil in vas prosim, da mi to ponudbo še dodatno objasnite …

Imam vprašanje …

(1) Jeremija 31,3 (2) Janez 3,16 (3) 1 Janez 1,9 (4) Janez 1,12 (5) Janez 3,36